glasbena-sola-idrija@guest.arnes.si | 05 37 34 630 | uporabniki | vstopna stran
 
 
Glasbena Šola Idrija
O ŠOLI PROGRAM POUK FOTOGALERIJA
     
 
 
Zgodovina
 
 

Ob ustanovitvi leta 1946 se je v Glasbeno šolo Idrija vpisalo 88 učencev, a je število že do konca šolskega leta 1946/47 naraslo na 104. V preteklih letih se je vpis v glasbeno šolo vsako leto povečeval, danes pa matično šolo obiskuje 247 učencev in podružnično glasbeno šolo v Cerknem 106 učencev.

Dejavnost glasbene šole nikoli ni bila omejena samo na Idrijo, ampak je enakovredno zajemala celotni idrijsko-cerkljanski prostor. V Cerknem je glasbena šola zaživela že v oktobru 1945, in sicer v okviru prosvetnega društva, idrijski šoli pa se je priključila leta 1949. Šola je bila že od prvih let pobudnik organizator in strokovni vodja mladinskih tamburaških skupin v Godoviču in Cerknem, pomagala je mladinski godbi v Žireh in pošiljala notni material mladinskim glasbenim skupinam v Anhovem, Tolminu, Žireh in Kopru. Izjemno pomembno je bilo sodelovanje z rudarskim pihalnim orkestrom, ki je eden najstarejših orkestrov v Evropi. Iz šole so vsako leto prihajali novi instrumentalisti in se vključevali v rudarsko godbo, kar se nadaljuje še danes. Posebna pozornost je bila namenjena vzgoji novih glasbenih učiteljev, ki so prihajali iz domačega okolja in bili predvideni za prihodnje glasbeno izobraževanje mladih Idrijčanov. Najboljše učence je šola usmerjala v nadaljevanje študija glasbe in si tako zagotavljala kakovosten kadrovski naraščaj. Učenci glasbene šole Idrija danes veselo muzicirajo v prenovljenih prostorih gradu Gewerkenegg. Na šoli delujejo poleg komornih skupin tudi pihalni, godalni in harmonikarski orkester. Učitelji in učenci sodelujejo z osnovnimi šolami in vrtci, z gimnazijo in drugimi ustanovami, z domala vsemi organizacijami in društvi, s knjižnico in muzejem, z domom starih, s psihiatrično bolnišnico in s centrom za izobraževanje in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami. Glasbena šola Idrija je vse od svoje ustanovitve pa do danes močno vpeta v kulturni utrip kraja, za kulturo pa vemo, da je bila Slovencem skozi zgodovino mnogo več kot zgolj duhovna hrana.

avtor teksta : Emil Semec, prof.  ravnatelj